Ocenjevanje se v splošnem izvaja za naloge ročnega premeščanja in ga je treba omejiti na en delovni dan. Če se teža bremena in/ali drža pri posamezni dejavnosti spremenita, je treba izpeljati povprečne vrednosti. Če se neko število nalog ročnega premeščanja z zelo različnimi vrstami premeščanja bremen pojavijo znotraj splošne dejavnosti, jih je treba oceniti in dokumentirati ločeno.

Pri ocenjevanju so potrebni naslednji trije koraki:
1. določanje časovnih točk,
2. določanje točk za ključne kazalnike in
3. vrednotenje.

Pri določanju točk je v splošnem dovoljeno ustvariti vmesne korake (interpolacija). Na primer, pogostost 40 pomeni 3 časovne točke. Edina izjema je dejansko breme, enako ali težje od 40 kg za moškega in 25 kg za žensko. Taka bremena vedno pomenijo 25 točk.

Delovni list za metodo s ključnimi kazalniki za dejavnosti, ki vključujejo dviganje, držanje, prenašanje, lahko snamete tukaj:

 Interaktivni delovni list MKD za dejavnosti, ki vključujejo dviganje, držanje, prenašanje (datoteka, 227 kB)
Interaktivni delovni list omogoča izpolnjevanje obrazca na računalniku in avtomatsko izračuna točke tveganja, povezanega z dejavnostjo. Rezultat lahko shranite na računalniku.

Nadaljnji uporabni dokumenti, povezani s to metodo:

 Delovni list MKD za dejavnosti, ki vključujejo dviganje, držanje, prenašanje, pripravljen za tisk (datoteka, 236 kB)
Ta delovni list je namenjen uporabi brez računalnika, oceni na papirju.

 Kratka lekcija s primeri in Odgovori na pogosto zastavljena vprašanja (datoteka, 1968 kB)
Kratka lekcija daje uporabne informacije za uporabo orodja MKD v praksi, primere za ocenjevanje in odgovore na pogosto zastavljena vprašanja.

Pozor!
Ta postopek služi le kot orientacijska ocena delovnih pogojev za dviganje in prenašanje bremen. Kljub temu pa je znanje o ocenjevanju nalog ročnega premeščanja nujno pri določanju časovnih točk, točk bremena, točk za držo in točk za delovne pogoje. Če tega znanja ni, se ocenjevanje ne sme izvajati. Približne ocene ali domneve privedejo do nepravilnih rezultatov.

1. korak: določanje časovnih točk

Časovne točke se določijo glede na tabelo, ločeno na tri možne oblike premeščanja bremena:

Pri ročnem premeščanju bremen, za katerega je značilno redno ponavljanje kratkotrajnega dvigovanja, spuščanja ali premeščanja, je število operacij determinanta za časovne točke.

Pri ročnem premeščanju bremen, za katerega je značilno držanje bremena, se upošteva skupno trajanje držanja. (skupno trajanje = število operacij z držanjem x trajanje posamezne operacije z držanjem)

Pri ročnem premeščanju bremen, za katerega je značilno prenašanje bremena, se upošteva se skupna razdalja prenašanja bremena. Predpostavljena povprečna hitrost hoje je 4 km/h = 1 m/s.

2. korak: določanje točk bremena, drže in delovnih pogojev

2.1 Teža bremena

Točke bremena se določijo glede na tabelo, ločeno za moške in ženske.

Če se med ocenjevanjem naloge ročnega premeščanja premeščajo različna bremena, lahko uvedemo povprečno vrednost, pri kateri največje posamezno breme pri moških ne sme presegati 40 kg, pri ženskah pa 25 kg. Za namene primerjave se lahko uporabijo tudi največje vrednosti bremena. Vendar je treba potem kot osnovo upoštevati zmanjšano pogostost teh največjih vrednosti in nikakor ne celotne pogostosti.

Pri dejavnostih dviganja/držanja/prenašanja/spuščanja je treba upoštevati dejansko breme. Masa dejanskega bremena je težnostna sila, ki jo mora delavec dejansko premagati. Zato teža bremena ni vedno enaka teži predmeta. Kadar se škatla nagne, na delavca deluje le približno 50 % teže škatle.

Pri potiskanju in vlečenju bremen je potrebna ločena ocena.

2.2 Drža

Točke za držo se določajo glede na piktograme v tabeli. Pri posamezni dejavnosti je treba uporabiti značilne drže med premeščanjem bremen. Če se med nadaljevanjem dela pojavijo druge drže, lahko izpeljete povprečno vrednost točk za držo pri ocenjevanju ročnega premeščanja bremena.

2.3 Delovni pogoji

Pri določanju točk za delovne pogoje je treba uporabiti delovne pogoje, ki prevladujejo večino časa. Občasno neudobje, ki ni pomembno za varnost, se ne upošteva. Kazalnike, pomembne za varnost, je treba dokumentirati v besedilno polje »pregled delovnega mesta zaradi drugih vzrokov«.

3. korak: vrednotenje

Vsako nalogo je treba vrednotiti na podlagi točk tveganja, povezanega z dejavnostjo (izračun s prištevanjem točk ključnih kazalnikov in množenje s časovnimi točkami).

Podlaga za vrednotenje vključuje biomehanske mehanizme delovanja in modele z razmerji. Tukaj se upošteva dejstvo, da je notranji pritisk na spodnji del hrbtenice v precejšnji meri odvisen od razpona, s katerim se telo prepogiba naprej, ter od teže bremena. Pritisk se poveča z daljšim in/ali pogostejšim premeščanjem, stranskim upogibanjem in/ali sukanjem.

Pri številnih nalogah ročnega premeščanja je težko nareditipovzetke vrednotenj, saj presegajo informativni sklop te orientacijske analize. Navadno zahtevajo obširnejše postopke analize, da bi dobili oceno tveganja.

Potrebe oblikovanja, pri katerih lahko naredimo zaključek
Iz ocene tveganja izhaja takojšen dokaz za potrebe in pristope za oblikovanje. V osnovi je treba vzroke za veliko število točk odpraviti. Gre za organizacijsko ureditev v primeru velikega števila časovnih točk, zmanjšanje teže bremena ali uporabe pripomočkov za dvigovanje v primeru velikega števila točk bremena ali izboljšanje ergonomskih pogojev v primeru velikega števila točk za držo.